Profesionalno prevajanje iz slovenščine v perzijščino in iz perzijščine v druge jezike

Islamska republika Iran, je bila do leta 1935 znana pod imenom Perzija. Ta zibelka civilizacije (Mezopotamija je bila na ozemlju današnjega Irana), znana po svoji bogati zgodovini, nafti in gostoljubnosti, ima več kot 80 milijonov prebivalcev in je po površini ena največjih na Bližnjem vzhodu.

Dežela nafte, turizma in moderne tehnologije

Država obvladuje velik del gospodarstva in banke, sistem je v glavnem odvisen od prihodkov od nafte. Razvoj sicer poteka v smeri tržnega gospodarstva, ki pa je omejeno na majhne delavnice, kmetijstvo, nekaj proizvodnje in storitev. Znane so nam skrbno izdelane perzijske preproge, katere se izdelujejo po več mesecev. Iran ima velike zaloge nafte in zemeljskega plina, saj naj bi imeli 16% znanih zalog zemeljskega plina in 10% zalog nafte. Za proizvodnjo skrbi Iranska državna naftna družba (NIOC). Zemeljski plin po plinovodih izvažajo v Turčijo, v gradnji so še drugi plinovodi.

Pomembno je še pridobivanje kroma, bakra in molibdena, železove rude, cinka in zlata, fosfatov, sadre in kuhinjske soli.

Danes ima Iran razvito domačo industrijo, mnogo pa se vlaga tudi v panoge znanosti kot so nanotehnologija, biotehnologija, farmakologija ter vesoljske in nuklearne tehnologije. Iran ima tudi velik turistični potencial.

Kmetijski proizvodi so predvsem: pšenica, riž, druga žita, sladkorna pesa, sladkorni trs, sadje, oreški, bombaž, mlečni izdelki, volna, čaj, kaviar. Sadjarstvo je zastopano s pomarančami, limonami, mandarinami, pistacijami, mandlji, lešniki, dateljni, marelicami, jabolki in grozdjem (rozine). Ob Kaspijskem jezeru je razvito ribištvo in pridelava kaviarja. Ob Perzijskem zalivu razvijajo ribištvo na odprtem morju.

Vodilni iranski trgovinski partnerji so: Kitajska, Nemčija, Južna Koreja, Francija, Japonska, Rusija, Turčija in Italija, povečuje pa se sodelovanje z državami v razvoju (Sirija, Indija, Venezuela, Šrilanka in Južna Afrika).

Star jezik z veliko govorci in zgodovinskimi vplivi na druge jezike

Perzijščina je iranski jezik iz družine indoevropskih jezikov, ki ga po svetu govori približno 110 milijonov ljudi. Najbolj je razširjena v Iranu, Afganistanu in Tadžikistanu, v teh treh deželah je tudi uradni jezik, govorijo pa ga še v Uzbekistanu ter v manjši meri v Armeniji, Iraku, Bahrajnu, Omanu in drugod. Je drugi najbolj množični jezik v regiji.

Novi perzijski jezik je nastal z uvedbo arabske abecede okoli leta 650 in je v zadnjem tisočletju doživel tako malo sprememb, da lahko izobraženi Iranec bere več stoletij stare rokopise brez posebnih težav.

Sicer pa danes poznamo tri moderne različice standardne perzijščine. Prva je zahodna ali Farsi, ki se govori predvsem v Iranu in se piše z arabskimi črkami. Druga je vzhodna ali Dari in se uporablja v Afganistanu. Tretja pa se imenuje Tadžiki. Ta se govori v Tadžikistanu in Uzbekistanu ter se zapisuje v cirilici!

Kot zanimivost lahko izpostavimo med drugim tudi, da je perzijščina zaradi svoje povezave s turščino vplivala celo na balkanske jezike, kot so srbščina, hrvaščina in bosanščina.

Naši izkušeni prevajalci, ki so tudi rojeni govorci vseh različic perzijščine, vam bodo z veseljem pomagali pri premostitvi jezikovnih razlik, pa naj gre za poslovna, zasebna, leposlovna ali zgodovinska besedila.

Naše izkušnje s perzijsko govorečimi območji

Naši prevajalci so že pomagali širiti trgovske stike za velika podjetja v Iranu, kot so Bakhtar Petrochemical Company, Iran Shipbuilding & Offshore Industries Complex, Tolypers Co., Niroo Battery Mfg. Co. & Affiliated Firms in druge.

perzijščine