Nemščino, ki po koreninah spada med germanske jezike, govori približno 140 milijonov prebivalcev. Je namreč uradni jezik v kar treh evropskih držav – Nemčije, Avstrije in Švice, zato se boste s potrebo po nemškem prevodu zagotovo hitro srečali. Je jezik, ki si lasti nekaj najdaljših svetovnih besed (npr. Donaudampfschiffahrtsgesellschaftskapitän), prav tako pa nam lahko težave povzročajo tako imenovani lomilci jezika ali Zungenbrecher, ki jih je zaradi nam nelogičnega zaporedja glasov težko izgovoriti. Kako torej prevajati v nemščino, da bo vaš prevod kvaliteten ter na profesionalni ravni?
Posebnosti v vsaki povedi
Lahko bi rekli, da je nemščina jezik mnogih posebnosti. Čeprav je kot jezik izredno razširjena, pa imajo lahko tudi posamezne besede v različnih državah različne pomene. Precejšnja razlika obstaja predvsem med avstrijsko in nemško nemščino, razlike pa se lahko uporabljajo tudi pri prevodih, v kolikor ne gre za sodni prevod. Največja razlika je sicer v izgovorjavi, a včasih se moramo tudi pri pisnem prevajanju nemškega jezika soočiti z “nacionalnimi pastmi”. Za Avstrijce je namreč značilno, da raztegujejo samoglasnike in požirajo soglasnike, tako da jih je včasih težko razumeti. Za lažje razumevanje bomo to posebnost predstavili na primeru slovenske besede žemlja. V nemškem jeziku (ter tudi knjižni nemščini) bi se prevod glasil Brötchen, v kolikor pa prevajamo besedilo za avstrijski trg, lahko uporabimo prevod Semmel.
Za primer lahko vzamemo tudi mesec januar. Avstrijci ga imenujejo Jänner, Nemci pa ostajajo pri nam znanem zapisu meseca, a mu dodajo veliko začetnico - Januar.
Za razliko od slovenščine moramo pri prevodu v nemščino paziti tudi na uporabo števila. Nemščina namreč ne pozna dvojine in ima v svoji abecedi zraven samoglasnikov (delijo si jih s slovenskim jezikom) še tri preglase (ä, ö, ü) in seveda dvoglasnike (au, ei, eu). Prav tako nemščina ne uporablja šumnikov, a le v zapisu - le te namreč zapiše z več črkami, kot na primer sch za [š].
Kako pa je z uporabo velikih začetnic? Dve izmed osnovnih značilnosti jezika sta, da se vsi samostalniki, ki so sestavljeni iz več besed (npr. Gartenarbeit – vrtnarjenje) pišejo z veliko začetnico, pred samo besedo pa stoji določni člen, ki lahko predstavlja eno izmed naslednjih možnosti ter nam tako narekuje spol – der, die in das. Določne člene uporabimo, če je samostalnik znan ali natančneje opisan.
Blumen ali Rose?
Nemški jezik je po strukturi in rabi jezika izredno zapleten, zato je še toliko bolj pomembno, da jezik pred prevajanjem dobro poznamo ter se prevoda lotimo profesionalno. Nemški jezik je za prevajanje iz strani slovensko govorečega prevajalca poln pasti. Le-te v prevajalskem svetu imenujemo lažni prijatelji, ki nam določene nemške besede “poslovenijo” oziroma nam dajo občutek, da jih pravzaprav že poznamo ter jih lahko prevedemo po posluhu. Za primer vzemimo besedo šminka, ki bi jo laik prevedel kot Schminken. Čeprav tak prevod zveni logično in pravilno, pa je pravilen prevod Lippenstift. Drug odličen primer lažnega prijatelja je beseda roža. Marsikdo bi kot ustrezno obliko prevoda uporabil besedo Rose, ki je kot prevod precej razširjena. A dober in izkušen prevajalec bo besedo prepoznal ter besedo roža prevedel kot Blumen.
